škoda besed...

ena ni dovolj.

359 — Sun, 16 Nov 2008 22:06:52 +0000

treba je met vsaj dve.

meni govoriš?

359 — Sat, 08 Nov 2008 23:00:46 +0000

sedel sem na školjki in mižal. potne kaplje so mi polzele preko čela in se nabirale v jamicah. saj bo, se je zaslišal zamolkel, grgrajoč glas, kot da prihaja iz trebuha kita glavača. in res je bilo! tisti hip sem v kanalizacijo v enem šusu pognal vse kar se je zadnje dni nabiralo po kilometrih in kilometrih zavitih hodnikov mojega prebavnega trakta in pod nobenim pogojem ni hotelo ven. že naslednji hip pa sem v grozi čepel vrh pralnega stoja, opletal z bingljem in tresočih kolen zrl v rjavkasto umazano odprtino. nisem te hotela prestrašit, je nadaljevala z malce donečim a blagim in prijaznim porcelanastim glasom. k… k… k… kaaaa, je bilo vse, kar sem uspel izdavit v odgovor. če gledaš v luknjo, tudi luknja gleda vate, veš, je končala. od zunaj so se zaslišali koraki in na vratih je potrkalo: a meni govoriš?

i love new york in june

359 — Sat, 01 Nov 2008 10:13:16 +0000

dons mam čas.

359 — Wed, 29 Oct 2008 22:01:50 +0000

in bi rad, da greš zvečer z mano na burek. na burek in na kokakolo, pa še knjigo ti vrnem in cd. vzelo ti bo največ dvajset minut in meni tudi. toliko rabiš, da poješ burek. ali pa ne moreš več in ga vržeš proč… dons mam čas. in res bi rad.

ps - hvala irenci za izvirno modrost o tem, kako je včasih najbolje zabrisat telefon čez okno, potem pa it na viski s pirom.

artritis

359 — Sun, 26 Oct 2008 08:55:11 +0000

mesto so okupirali maratonci. avto sem pustil na barikadi, stopil do piste in opazoval babe, kako jim poskakujejo joški. živo sem čutil, kako se moj artritis seli iz levega na desno zapestje. tokrat me ni obšla popadljivost. mah! kaj pa je en dan na leto proti večnosti?!

kokakola in skalop

359 — Sat, 18 Oct 2008 14:30:30 +0000

v soboto sem šel k falaflotu. naročil sem tisto reč s piščancem in čičerikino omako. z veliko čičerikine omake. in s solato, in z zeljem, in brez peteršilja, malce pikantno. pa kokakolo sem naročil. ta kokakola te bo še ubila, je rekel prodajalec. matr, sem pomislil, sej me bo res! rekel pa nisem nič.

ni rime za eskime

359 — Fri, 17 Oct 2008 11:27:17 +0000

vse pedre na svedre!

in vse invalide u bolide!

in čapce po kebapce!

in zamurce za kurce!

in skine iz višine!

in luka, eem, luka babe fuka…

a je na marsu muska?

359 — Tue, 07 Oct 2008 07:00:21 +0000

bombardiranje večne poti in kosez

359 — Fri, 03 Oct 2008 07:21:29 +0000

letos je klestila toča. če ne bi klestila toča, bi verjetno žgala suša. in če res nič od tega, potem bi izbruhnil vulkan na šmarni gori ali pa bi na zemljo padel megalomanski uničujoč kebab. hočem rečt; vedno je neki…

tropska nevihta

359 — Thu, 02 Oct 2008 03:42:37 +0000

ponavadi si jo začutil že veliko prej, preden so njena težka stopala vkorakala v tvojo kamro. začelo se je z okenskimi rožami, ki so nenadoma izgubile vso barvo in z nekim čudnim prepihom v ozračju. potem si začul kako tam na drugem koncu hodnika že-komu jebejo mater. od tod dalje je bilo za beg večinoma prepozno. treba je bilo čakat na udarni val in ohranjat zen… najbolj neuki so se naredili neumne, buljili so vsak v svoj zaslon ali časopis in mislili, da jih bo nevihta obšla. ti so ponavadi fasali prvi. ka pa ti tko neumn’ gledaš, bi se glasile pozdravne besede, odpete s čudovitim basom. drugi so se poskušali izmazat s pretirano prijaznostjo. zaka se pa prilizuješ, bi padlo po njih. v resnici je bilo popolnoma vseeno, če si ustrelil prvi, drugi, ali pa sploh nisi. padalo je po vseh in padalo je obilno… usoda pa je hotela, da je ravno na istem hodniku prebivala tudi druga najbolj sitna ženska pod soncem in to je za marsikoga izmed ogroženih predstavljalo pravo odrešitev. nočete vedet kako je bilo, ko je prišlo do trka obeh planetov; tla so se tresla in podgane so zapuščale ladjo… leta so minila in včasih se zgodi, da jo srečam kje na svojih samotnih poteh. kot vsaka se je tudi ta nevihta unesla. ponavadi se prav uredu zagovoriva. spet včasih se zgodi, da na poti začutim nek nemiren vetrc. takrat hitro preverim stanje bledice na okoliški flori, stečem na drugo stran ulice in skrijem brado globoko v svoj šal.