na obisku sem imel morona

nekaj je prišel kupit. že takoj na prvi pogled mi je šel na kurac, pa sem moral z njim opravit še par vljudnosti, mu pokazat robo in počakat, da se odloči. ni narobe, da je imel na sebi neka grozna, prevelika oblačila, ni narobe, da je izgledal kot najbolj zahojen, rahitičen geek in ni narobe, da se je tako tudi vedel. ne, šele kombinacija vsega tega je bila zares ubijalska… in potem se človek še ni mogel odločit. čelo je skril v dlan in nekaj govoril sam sebi. takrat me je imelo, da bi prijel to bedno suho južino, to ubogo napako narave, in jo zabrisal čez okno. nebo bi mi ga najverjetneje izpljunilo nazaj… nazadnje se je s tremi cmoki v grlu odločil, da ne kupi. beži, človek, beži. beži proč od mene. zemlja je velika ravna plošča. ni možnosti, da se še kdaj srečava…